Arhiv Značk: Video

Hotena nevednost – izogibanje moralni odgovornosti do okolja, živali in soljudi

Posnetek predavanja dr. Tomaža Grušovnika v Celovcu

Predsednik Slovenskega filozofskega društva, dr. Tomaž Grušovnik, je 22.11.2019 v Klubu slovenskih študentk in študentov, na večeru SFD v Celovcu, nastopil s predavanjem Hotena nevednost – izogibanje moralni odgovornosti do okolja, živali in soljudi.

Kadar razmišljamo o problemih, ki vključujejo človekovo odločanje in delovanje, odsotnost ustreznih ukrepov po navadi pripisujemo slabemu poznavanju razmer. Tako imenovani ‘model informacijskega deficita’ predpostavlja, da je razlog pomanjkanja ukrepov na, denimo, okoljskem področju posledica slabe informiranosti javnosti. Toda ali to res drži? Ali ni, nasprotno, tako, da so informacije o onesnaževanju okolja le klik oddaljene od nas in da se lahko o njih pozanimamo na praktično vsakem koraku? Zato se zdi, da okoljska kriza danes ni več toliko posledica našega nepoznavanja razmer, temveč aktivne ignorance – hotene nevednosti. Vednosti o stanju okolja se načrtno izogibamo, ker bi pomenila, da moramo globoko spremeniti način življenja, če želimo ohraniti civilizacijo, kakršno poznamo. Podobno lahko trdimo tudi za industrijsko živinorejo, kjer problem ni v tem, da ljudje ne bi vedeli za trpljenje živali, temveč naše načrtno ‘pozabljanje’ tega dejstva, ko na mizo postavimo zrezek. Celo za pomanjkanje solidarnosti v begunski in migrantski problematiki, s katero se je soočila Evropa, bi lahko trdili, da je posledica hotene nevednosti: ignoriranja dejstva, da so nasilno razseljeni ljudje potrebni pomoči, ne pa, da gre za ‘njihovo krivdo’. Predavanje dr. Grušovnika je zato naslovilo problem pojavnih oblik in vzrokov našega načrtnega – zavestnega ali nezavednega – izogibanja vednosti.

Dr. Tomaž Grušovnik, je izredni profesor za filozofijo vzgoje in izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in predsednik Slovenskega filozofskega društva.

Posnetek okrogle mize ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina

Slovensko filozofsko društvo je pripravilo okroglo mizo ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina, činitelja paradigmatske spremembe v filozofskem mišljenju in filozofa, čigar misel povezuje mišljenjski napor avtorjev z različnih smeri filozofskega udejstvovanja. Medtem ko je Wittgensteinovo akademsko mladost zaznamovalo ukvarjanje z razmerjem med stavčnimi propozicijami in svetom (Logično-filozofski traktat, prvič izdan leta 1921), ki je imelo močan vpliv na razvoj logičnega pozitivizma in obenem že pripomoglo k razkritju aporetičnosti tovrstnega pristopa k filozofiji, ga je nemirni duh gnal k odmiku od zgodnje misli (Filozofske raziskave, izdane posthumno leta 1953), pri tem pa je odločilno botroval zasnutju oxfordske šole vsakodnevnega jezika, (jezikovne) pragmatike in splošni spremembi v dojemanju vloge filozofije v življenju, praktične umeščenosti človeka v svetu kot pogoja razumevanja, in pomena obstoja mnoštva jezikovnih iger, ki se večinoma samostojno porajajo v raznoterih kontekstih življenjskih oblik.

O pomenu dela ključnega misleca “jezikovnega obrata” v filozofiji so se 14. maja 2019 v Trubarjevi hiši literature pogovarjali vodilna slovenska poznavalka in poznavalci njegove misli, dr. Varja Štrajn, dr. Andrej Ule, dr. Borut Cerkovnik in dr. Urh Vele.