Arhiv Značk: Tomaž Grušovnik

Hotena nevednost – izogibanje moralni odgovornosti do okolja, živali in soljudi

Posnetek predavanja dr. Tomaža Grušovnika v Celovcu

Predsednik Slovenskega filozofskega društva, dr. Tomaž Grušovnik, je 22.11.2019 v Klubu slovenskih študentk in študentov, na večeru SFD v Celovcu, nastopil s predavanjem Hotena nevednost – izogibanje moralni odgovornosti do okolja, živali in soljudi.

Kadar razmišljamo o problemih, ki vključujejo človekovo odločanje in delovanje, odsotnost ustreznih ukrepov po navadi pripisujemo slabemu poznavanju razmer. Tako imenovani ‘model informacijskega deficita’ predpostavlja, da je razlog pomanjkanja ukrepov na, denimo, okoljskem področju posledica slabe informiranosti javnosti. Toda ali to res drži? Ali ni, nasprotno, tako, da so informacije o onesnaževanju okolja le klik oddaljene od nas in da se lahko o njih pozanimamo na praktično vsakem koraku? Zato se zdi, da okoljska kriza danes ni več toliko posledica našega nepoznavanja razmer, temveč aktivne ignorance – hotene nevednosti. Vednosti o stanju okolja se načrtno izogibamo, ker bi pomenila, da moramo globoko spremeniti način življenja, če želimo ohraniti civilizacijo, kakršno poznamo. Podobno lahko trdimo tudi za industrijsko živinorejo, kjer problem ni v tem, da ljudje ne bi vedeli za trpljenje živali, temveč naše načrtno ‘pozabljanje’ tega dejstva, ko na mizo postavimo zrezek. Celo za pomanjkanje solidarnosti v begunski in migrantski problematiki, s katero se je soočila Evropa, bi lahko trdili, da je posledica hotene nevednosti: ignoriranja dejstva, da so nasilno razseljeni ljudje potrebni pomoči, ne pa, da gre za ‘njihovo krivdo’. Predavanje dr. Grušovnika je zato naslovilo problem pojavnih oblik in vzrokov našega načrtnega – zavestnega ali nezavednega – izogibanja vednosti.

Dr. Tomaž Grušovnik, je izredni profesor za filozofijo vzgoje in izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in predsednik Slovenskega filozofskega društva.

Poročilo s 15. državnega tekmovanja iz filozofije

Pozdravni nagovor predsednika SFD dr. Tomaža Grušovnika

smacap_Bright

Na Gimnaziji Novo mesto je v petek, 29. marca 2019, potekalo že 15. državno tekmovanje iz filozofije. Udeleženci in udeleženke so se pomerili v pisanju filozofskega eseja. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalk in tekmovalcev iz 17 različnih šol.

Zbrane sta v uvodoma nagovorila ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič in predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Tomaž Grušovnik. Slednji je opozoril na pomen ukvarjanja s filozofijo, ki presega raven neposredne »koristnosti« in sproža dolgoročne in temeljite spremembe v družbi. Za kulturno ogrevanje so poskrbeli domači gimnazijci, ki so v duhu našega predmeta izvedli pesem Filozof.

Dijaki so se nato razporedili po učilnicah. Izbirali so lahko med 15 različnimi esejskimi naslovi in še dodatno med dvema odlomkoma iz knjig Francoski testament in Angel pozabe. Po malici je sledil dogodek založbe Slovenska matica ter kratka predstavitev knjige Filozofski pogled v drobovje športa, ki jo je napisal Jernej Pisk, profesor filozofije in športne vzgoje na Škofijski klasični gimnaziji Ljubljana. Dijaki so imeli potem prosti čas za ogled znamenitosti Novega mesta, profesorji pa so ocenjevali eseje. Dogodek se je zaključil s podelitvijo priznanj in nagrad tekmovalkam in tekmovalcem.

Rezultati:

Prva nagrada: David Golob (Gimnazija Kranj), Neža Kadiš (Gimnazija Ravne na Koroškem), Katarina Lodrant (Gimnazija Ravne na Koroškem), Majna Resinovič (II. Gimnazija Maribor) in Ana Štuhec (II. Gimnazija Maribor).

Drugo nagrada: Emanuel Kranjc (II. Gimnazija Maribor), Tilen Milošič (Gimnazija Ptuj), Laura Potočnik (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana), Ana Jana Špiletič (Gimnazija Poljane) in Jana Ušen (I. Gimnazija Celje).

Tretja nagrada: Dan Dubokovič (Gimnazija Kranj), Juš Lesjak (Gimnazija Kranj), Filip Kokol (Glasbena in baletna gimnazija Maribor), Maša Kotnik (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik), Ema Kuzman (Gimnazija Bežigrad), Julija Meszcelics (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Urška Mori (Gimnazija Ravne na Koroškem) in Benjamin Virant (Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana).

Pohvala: Marija Bobič (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana). Ada Kotar Celarc (Gimnazija Vič) in Svit Skobir Lampič (Gimnazija Vič).

Poročilo je pripravil Uroš Lubej

Fotografije z dogodka

Vir: https://www.gimnm.org/15-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Več na: http://www.sfd-drustvo.si/15-drzavno-tekmovanje-iz-filozofije/

Hypokrisis – Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del

11. februarja 2019 je v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, v sklopu Večera Slovenskega filozofskega društva potekal pogovor s prof. dr. Valentinom Kalanom ob izidu njegove knjige z naslovom Hypokrisis – Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del. Naš največji poznavalec in prevajalec Aristotelovih del, profesor v pokoju z ljubljanskega Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete dr. Valentin Kalan, se je ob izidu svoje nove knjige Hypokrisis – Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del zapletel v pogovor z dr. Tomažem Grušovnikom, predsednikom Slovenskega filozofskega društva. Knjiga, ki predstavlja krono ustvarjalnega dela profesorja Kalana, predstavlja izbor nekaterih njegovih najvidnejših objav, ki pa so nadgrajene z novimi študijami s področja razumevanja Aristotela v luči Heideggerjeve filozofije. Knjiga tako posega na področje ontologije, metafizike, filozofske »psihologije«, kozmologije in tudi »politike«. Beseda »hypokrisis«, ki jo je avtor izbral za naslov izbora svojih najpomembnejših besedil o Aristotelu, že sáma namiguje na hermenevtični pristop poznavalca antične grške filozofije, saj izvorno pomeni »razjasnjenje«, »tolmačenja«, »razlago«, »napoved«, »presojo«, kar je blizu besedam »hermenevtika« in »interpretacija«.

Video s pogovora je dostopen na društveni Youtube strani.